Obnova travne ruše
S pravilno izbiro travne mešanice do stabilnih in kakovostnih pridelkov
Avtor: Jožica Dolinar
Proizvodni potencial in zaloga voluminozne krme sta za načrtovanje na kmetijskem gospodarstvu in nadaljnjo govedorejsko proizvodnjo pomembna dejavnika.
Pridelava voluminozne krme je odvisna tudi od številnih dejavnikov na katere nimamo vpliva. Vreme in tip tal sta zagotovo dva od njih. Na nekatere dejavnike pa lahko vplivamo in se jim v določeni meri tudi prilagajamo. Na pridelavo krme lahko vplivamo z izbiro tal, izbiro posevka oz. mešanice, gnojenjem, apnenjem, košnjo (pogostost, višina) ...
Dobra trajna travna ruša ima v svoji sestavi 60–70 % trav, 10–30 % metuljnic in čim manj zeli. Naš proizvodnji cilj mora biti čim višji delež kakovostnih trav in metuljnic ter čim manj nezaželenih zeli. Detelje so tiste, ki dajo boljšo kakovost, trave pa večji pridelek. Med zeli spadajo najpogostejši pleveli na travinju, kot so ščavje, rman, regrat, lakota in nekateri širokolistni njivski pleveli, ki negativno vplivajo zlasti na pridelek s travinja.
V njivskem kolobarju se srečujemo predvsem s sejanim travinjem. Govorimo torej o pridelovanju trav, metuljnic in njihovih mešanic. Slednje zaradi svoje pestre sestave zagotavljajo večjo stabilnost pridelka.
Ne glede ali gre za trajno ali njivsko travinje je pomembno, da izberemo ustrezno mešanico, ki bo prilagojena trajanju in vrsti rabe, intenzivnosti pridelave in tipu tal. Pravilna izbira nam omogoča dokaj stabilne in zanesljive pridelke tudi v slabših pridelovalnih razmerah.
Kaj vpliva na kakovost travne ruše?
Raba travinja skupaj z gnojenjem odločilno vpliva na pridelek in botanično sestavo travne ruše pri intenzivnem pridelovanju, medtem ko imajo pri ekstenzivnem pridelovanju večji vpliv talno podnebni dejavniki. Travinje moramo kositi vsaj 6 cm visoko, ko so tla primerno osušena.
Gnojenje najhitreje in najučinkoviteje spremeni botanično sestavo travne ruše ter vpliva na pridelek in kakovost krme. Količina uporabljenih gnojil je odvisna od pogostnosti, načina rabe in sestave ruše. Posebna pozornost velja gnojenju z dušikom. Če so tla dobro založena z dušikom v ruši, prevladujejo trave in zeli. Ko dušika v tleh začne primanjkovati, se uspešneje širijo metuljnice.
Pri metuljnicah zaradi sposobnosti vezave dušika iz zraka ni potrebno gnojenje s tem hranilom ali pa v manjših količinah. Če jih pretirano dognojujemo z dušikom, nam bodo izginile iz travne ruše.
Pozorni moramo biti tudi na pH-vrednost. Prenizek pH pogosto otežuje, zmanjšuje dostopnost do hranil (predvsem do fosforja).
Posebna pozornost velja gnojenju travinja z gnojevko. Priporočljivo je, da je gnojevka razredčena z vodo v razmerju 1:1 ali vsaj 1:0,5 v odmerku do 12 m3/ha za posamezni odkos. Uporaba pregoste gnojevke v prevelikih odmerkih neugodno vpliva na travno rušo. Posledice nepravilne rabe so njeno propadanje, redčenje in ožigi. Še posebej je to izrazito v sušnih obdobjih.
Preglednica: Relativna učinkovitost dušika glede na pH-vrednost tal, vir: CELAC; Les Amendements Calciques et Magnesiens (Unser Lagerhaus/Agrar, Grünland, 2013)
Talno-podnebne razmere. Vedno večji problem pri pridelovanju krme predstavljajo sušna obdobja v poletnih mesecih, še posebej na lažjih tleh. Na takšnih rastiščih je zato zelo priporočljivo pridelovanje metuljnic (lucerna, detelje) in deteljno-travnih mešanic (DTM). Pri slednjih lahko zaradi globokih korenin pričakujemo v sušnih mesecih predvsem pridelek, v katerem bodo prevladovale detelje; v obdobjih, ko je vode za rast dovolj, pa bo pridelek obilen tako z deteljami kot s travami. Če na sušno rastišče posejemo in pridelujemo samo trave, se kaj lahko zgodi, da v poletnem času ostanemo brez pridelka.
Na tleh z večjo sposobnostjo zadrževanja vlage v tleh (težja tla) nas poletne suše običajno manj prizadenejo. Na teh površinah torej lahko sejemo in pridelujemo klasične travno-deteljne mešanice (TDM) in travne mešanice. Samo na takšnih z vlago zelo dobro preskrbljenih tleh priporočamo pridelavo intenzivnih travnih mešanic (mešanice trpežnih ljuljk).
Neugodne vremenske razmere (suša, mraz) so tiste, ki v zelo veliki meri vplivajo na obstojnost travne ruše. V Sloveniji nas pogosto doleti poletna, občasno pa tudi že spomladanska suša. Obe suši sta neugodni za rast trav. Spomladanska suša vpliva predvsem na pridelek krme, ker travinje v tem času najhitreje prirašča. Poletna suša pa tako zaradi pomanjkanja vlage kot zaradi izpostavljenosti ekstremno visokim temperaturam negativno vpliva na trpežnost travinja. Še posebej so na sušo občutljive trave, bolje jo prenašajo metuljnice.
Na obstojnost travne ruše vpliva tudi mraz pozimi in zgodnje spomladanske pozebe. Mraz oz. nizke temperature so še posebej nevarne za mlade in nove posevke, če na posevku ni snežne odeje. Takšni posevki še nimajo dobro razvitega koreninskega sistema in s tem dobrega ukoreninjenja. Mraz in njegovo popuščanje povzroča, da se zgornja plast zemlje krči in širi in na ta način odtrga nadzemne dele rastlin od korenin.
Snežna odeja je nevarna predvsem pri posevkih, ki gredo v prezimovanje nekoliko višje rasti. Takšni posevki lahko ob dolgotrajni snežni odeji zaradi snežne plesni propadejo.
Kaj vpliva na kakovost krme s travinja?
Najpomembnejši kriteriji, ki opredeljujejo kakovost travnih silaž, so primerna ovelost, velika vsebnost energije in čim manjša onesnaženost krme z zemljo.
Pravočasna prva košnja je poglavitni ukrep pri pridelavi kakovostne krme s travinja in je v času, ko so vodilne trave v fazi latenja. V tem obdobju je rast zelo hitra, hitro narašča vsebnost surove vlaknine, medtem ko vsebnost beljakovin in prebavljivost upadata.
Ovelost krme za siliranje vpliva na vrenje, beljakovinsko vrednost in obstojnost silaže na zraku. Optimalna vsebnost suhe snovi v travni silaži je 350 do 450 g suhe snovi na kg silaže. Če je vsebnost suhe snovi previsoka (50 % in več), je večja možnost kvarjenja silaže in slabše prebavljivosti. Prevlažne oz. silaže s prenizko vsebnostjo suhe snovi živali prav tako ne jedo rade. Za takšno silažo je značilno klostridijsko vrenje, posledice katerega so velike izgube energije in slabšanje beljakovinske vrednosti silaže.
Vsebnost neto energije za laktacijo v travnih silažah je odvisna predvsem od starosti travne ruše ob košnji. Pri določanju optimalnega časa košnje se seveda, poleg vremenskih razmer, oziramo predvsem na parameter neto energija laktacije (NEL). S staranjem ruše se dogajajo spremembe tako v pridelku NEL (MJ/ha) kot koncentraciji – vsebnosti NEL (MJ/kg SS). S staranjem ruše se do neke meje povečuje pridelek in s tem NEL. Na drugi strani pa se s staranjem zmanjšuje koncentracija – vsebnost NEL v SS. Dobra silaža doseže vsebnost 6 in več MJ NEL/kg SS.
Po podatkih preizkušanja mešanic Agrosaat dosegajo najvišje vrednosti vsebnosti NEL deteljno travne mešanice (DTM Agrosaat 5; 6,23 MJ NEL/kg SS) in mešanice trpežnih ljuljk (TM Agrosaat 3; 6,25 MJ NEL/kg SS).
Pogosto se pri kmetovalcih glede prve košnje travinja v kolobarju pojavi tudi vprašanje, ali narediti eno ali dve košnji pred npr. setvijo koruze. Naredimo lahko eno s pridelkom obilnejšo košnjo, pri kateri kakovost že nekoliko upada. Če izvajamo dve košnji, bo v tem primeru pridelek posamezne košnje nekoliko manjši, vendar bosta dva, kakovost bo v obeh primerih visoka.
Za kakovost krme iz travinja je ne glede na število košenj, ki jih opravimo, vedno pomembno, da košnjo opravimo dovolj zgodaj, ko je ruša še mlada. Na ta način pridelamo krmo z visoko koncentracijo energije (NEL), ki se pozneje odraža v prireji v hlevu – večji mlečnosti krav.
Onesnaženost krme z zemljo je nezaželen pojav, ki nam lahko povzroča veliko težav pri reji živali. Pri košnji naj bo višina rezi nastavljena na minimalno 6-7 cm visoko. Takšna višina rezi omogoča hitrejše sušenje trave, hitrejšo obnovo travne ruše, zmanjša se vnos zemlje v silažo. Tudi pri ostali mehanizaciji, ki jo uporabljamo za spravilo krme (obračalniki, zgrabljalniki, balirke, nakladalne prikolice) pazimo, da so pri delu naravnane tako visoko, da bo vnos zemlje in blata čim manjši.
Za načrtovanje pridelovanja krme na travinju in na njivah moramo slediti sodobnim smernicam razvoja, ki pri sestavljanju mešanic vključuje tudi večjo pestrost sestave in uvajanje novih sort. Le to lahko prinaša zanesljive, obilne in kakovostne pridelke krme. Različne mešanice na trgu, kakor tudi velik izbor posameznih kakovostnih trav in metuljnice je osnova, ki omogoča kmetovalcu, da lahko najde ustrezno mešanico za različne namene, tipe tal, dolžino trajanja in še bi lahko naštevali. Navedenim smernicam razvoja sledimo tudi v našem podjetju in sestavo mešanic prilagajamo našim pridelovalnim razmeram.
