Setev strniščnih dosevkov

V Sloveniji vsako leto posejemo okoli 35.000 hektarjev njivskih površin s pšenico, 20.000 hektarjev z ječmenom ter skupaj 5000 hektarjev s tritikalo, ovsom in ržjo. Kmalu bo torej požetih okoli 60.000 hektarjev njivskih površin, ki bodo na razpolago za setev strniščnih dosevkov.

Od uvedbe ukrepa ozelenitve, ki je znotraj kmetijskih subvencij posebej plačan ukrep, se je obseg setev in s tem povezane ozelenitve njivskih površin bistveno povečal. Kmetovalci ugotavljajo, da lahko z ustrezno izbranim dosevkom in tehnologijo zelo veliko pridobijo. Ob neustreznem izboru in tehnologiji pa lahko naredijo precej škode. Zato je smotrno, da pred setvijo še enkrat podamo nekaj koristnih nasvetov glede strniščnih dosevkov.

Pri setvi strniščnih dosevkov moramo najprej vedeti njihov namen. Po spravilu žit ter zgodnjega krompirja lahko v naših pridelovalnih razmerah te površine izkoristimo za pridelovanje strniščnih dosevkov, namenjenih za:

• človeško prehrano (ajda, proso, strniščna repa),
• krmo živini (mnogocvetna ljuljka, metuljnice, mešanice trav in detelj, sudanska trava),
• zeleni podor (bela gorjušica, oljna redkev, facelija) ali
• prezimne dosevke za ozelenitev (krmna ogrščica, trave, metuljnice, mešanice).
• Strniščni dosevki za prodajo pridelka (tržno pridelavo)

Če želimo v istem letu požeti in prodati še en pridelek, lahko izbiramo med ajdo in prosom, ki sta namenjena za človeško prehrano. Oba dosevka sta dokaj nezahtevna za pridelavo. Po spravilu glavnega posevka tla čimprej obdelamo in tudi čimprej posejemo. Pri ajdi je za doseganje visokih pridelkov zaželeno, da setev opravimo še v juniju. Posevka ajde in prosa imata na njivah čistilno nalogo, saj z gostoto in hitro rastjo preprečujeta vznik in razvoj plevelov, ki za svoj razvoj potrebujejo svetlobo. Oba posevka, še posebno proso, sta tudi zelo odporna na sušo.

Strniščno repo pridelujemo v glavnem za kisanje. Zaradi drobnega semena moramo tla zelo dobro pripraviti in posevek ob sušnem vremenu povaljati. Ima zelo skromne zahteve za tla in vremenske razmere.

Strniščni dosevki, namenjeni krmi

Pridelava strniščnih dosevkov za krmo domačim živalim je ukrep, ki ga – še posebno na govedorejskih kmetijah – zelo pogosto izvajamo. Izbira rastlin je precejšna, najpogostejše so trave in detelje ter njihove mešanice, ki jih lahko pridelujemo različno dolga obdobja.

Zelo pogosto v ta namen pridelujemo mnogocvetno ljuljko, ki je enoletna prezimna trava in da obilne ter kakovostne pridelke krme. V naslednjem letu za njo, po prvi košnji, pogosto spomladi posejemo koruzo. Pridelovalci se pri tem ukvarjamo z zelo težko obdelavo tal in slabimi rastnimi razmerami za koruzo. To je mogoče izboljšati, če semenu mnogocvetne ljuljke dodamo deteljo inkarnatko ali pa črno deteljo v 50-odstotnem deležu. Detelja z globokimi koreninami rahlja zemljo in omogoča lažjo pripravo zemlje. Z vezavo dušika iz zraka pa pripomore k še bolj ekonomični pridelavi krme, saj detelje same vežejo dušik iz zraka. S setvijo detelje se poveča tudi odpornost posevka na sušo.

Pri setvi večletnih mešanic glede sejanja detelj v mešanice ravnamo enako kot pri enoletnih z mnogocvetno ljuljko. Če imamo večletno travinje, izbiramo mešanice s črno deteljo, ki je večletna. DTM (deteljno-travne mešanice) nam dajo velike, kakovostne, zanesljive in ekonomične pridelke.

Najboljši čas za setev travinja (trav, detelj in njihovih mešanic) ne glede na to, kako dolgo ga bomo pridelovali, je šele od sredine avgusta naprej. Izjemoma v letih, ko je dovolj padavin v juliju, se obnese tudi tako zgodnja setev. Pravzaprav so večja težava izjemno visoke temperature zraka, ki nam pogosto uničijo mlade vznikajoče rastline, kot samo pomanjkanje vlage.

Sudanska trava je rastlina, ki se odlično obnese tudi v bolj sušnih obdobjih. Posejemo jo takoj po spravilu Sudanska trava je rastlina, ki se odlično obnese tudi v bolj sušnih obdobjih. Posejemo jo takoj po spravilu

Strniščni dosevki za zeleni podor

Strniščni dosevki za zeleni podor so najpogosteje oljna redkev in bela gorjušica, ki naredijo ogromno mase, globok koreninski sistem, ne prezimijo ter niso primerni za prehrano živali. Posebno pozornost moramo nameniti sortam, ki delujejo protinematodno. Takšne sorte uničijo nematode v tleh tako, da se škodljivec prisesa na koreninski sistem in tam propade. Potekajo pa tudi raziskave o vplivu teh rastlin na zmanjšanje številčnosti talnih škodljivcev, še posebno strun, oziroma celo na njihovo uničenje.

Setev priporočamo šele avgusta, ker prezgodnja setev lahko povzroči, da posevek jeseni semeni in lahko naslednje leto raste kot plevel v glavnem posevku. Če bi s temi kulturami želeli izvesti tudi ukrep ozelenitve, se po naših izkušnjah najbolje izkaže setev skupaj z inkarnatko (mešanica s polovičnim deležem inkarnatke in polovico bele gorjušiče). Bela gorjušica čez zimo propade, inakarnatka pa ostane in obogati tla z dušikom za naslednji posevek.

Faclija je zanimiva predvsem kot čebelja paša. Posevek facelije ne prezimi, za ozelenitev ga lahko kombiniramo podobno kot pri beli gorjušici z inkarnatko.

Prezimni dosevki za ozelenitev

Včasih iščemo rastlino, namenjeno zgolj ozelenitvi, in jo bomo v spomladanskem času, pred setvijo glavne kulture, podorali. Kmetovalci za te namene pogosto iščejo najcenejše načine pridelave po izboru poljščin in tehnologije. Takšno pridelovanje dosevkov pa v spomladanskem času povzroča veliko nezadovoljstva pri pridelovalcih, ki pozabljajo, da vsaka kultura, četudi jo sejemo samo za ozelenitve, potrebuje hranila. Če jih ne damo, nam posevek zemljo siromaši glede hranil in strukture, kar se kaže pri naslednjem, glavnem posevku. Zelo pogosto za takšne setve uporabljamo krmno ogrščico, razna žita in mnogocvetno ljuljko. Bistveno boljša in z naše strani priporočena izbira za takšne ozelenitve je enoletna detelja inkarnatka. Na prvi pogled je strošek semena višji (ali pa tudi ne), vendar zemlji da vrsto koristnih učinkov, in poglavitna sta, da postane struktura tal bolj ugodna in, ker veže dušika iz zraka, ni potrebno gnojenje z dušikom (za naslednji posevek ga v tleh ostane od 60 do 120 kg/hektar, odvisno od časa zaoravanja). Kot smo že zapisali, lahko inkarnatko za ozelenitev kombiniramo z neprezimnimi dosevki, kot so bela gorjušica, oljna redkev in facelija, ki imajo prav tako številne koristne lastnosti. In na prvi izračun najdražja ozelenitev lahko postane najcenejša, ko seštejemo vse nadaljnje zaželene učinke, ki se pokažejo pri naslednjem glavnem posevku.

Za konec pa ...

Setev strniščnih dosevkov ima številne prednosti, daje pa nam tudi veliko možnosti, ki se lahko prepletajo med seboj. Pomembno je, da strnišča čimprej obdelamo, in ko je za posamezne dosevke primeren čas, jih posejemo ter jih nadalje pridelujemo z ustrezno tehnologijo. Pridelava dosevkov naj bo na prvem mestu prilagojena pridelavi oziroma potrebam kmetijskega gospodarstva, na drugem mestu ukrepom kmetijskih subvencij in šele na tretjem ceni oziroma stroškom pridelave.