S pravilno izbiro travne mešanice do stabilnih in kakovostnih pridelkov
Tehnologija pridelovanja travinja
Pripravil: Štefan Kranjec
Z novim obdobjem kmetijske politike 2015–2020 se je na slovenskih njivah delno spremenila tudi struktura strniščnih dosevkov. Zmanjšale so se prezimne vrste dosevkov in povečale neprezimne vrste, najpogosteje so zastopane bela gorjušica, oljna redkev, ajda, facelija ter še nekatere druge vrste. Seveda pa so na govedorejskih kmetijah, kjer je ključni dejavnik pridelava krme, še vedno v ospredju prezimne vrste eno- in dvoletnih travno-deteljnih mešanic.
Prezimni dosevki povzročajo težave predvsem pri spomladanski obdelavi tal pred glavnimi posevki, kjer lahko v manj ugodnih, mokrih letih vplivajo na precejšnje zmanjšanje pridelka.
Cilj vsakega pridelovalca je, da bodo tla dolgoročno rodovitna, da bodo zagotavljala dober in zdrav pridelek poljščin v kolobarju. Najpomembnejši dejavniki pri zagotavljanju rodovitnosti tal so:
- Dovolj visoka vsebnost organske mase v tleh – humusa.
- Ustrezana reakcija tal.
- Gnojenje z makro in mikro hranili za zagotavljanje ustrezne prehrane rastlin.
- Kakovostna obdelava tal.
V kolobarju moramo poskrbeti ne le za ustrezen krogotok hranil, ampak tudi organske mase, ki je osnova za dobro rodovitnost tal. V Sloveniji se vsako leto poleti po žetvi strnih žit sprosti za setev okrog 60.000 hektarjev površin oziroma več kot 1/3 vseh njivskih površin.
Prav na teh praznih površinah v kolobarju lahko največ prispevamo za dvig rodovitnosti tal predvsem z ukrepi apnenja ta in s setvijo strniščnih dosevkov. Ker se pridelovalci v večjem delu Slovenije soočamo s problemom kislih tal, smo se v podjetju Agrosaat že pred leti odločili, da v naš prodajni program vključimo kakovostna apnena gnojila podjetja Bodenkalk. Več o tem si lahko preberete v tem Gospodarjevem priročniku na straneh, namenjenim gnojilom.
Organsko maso ali humus v tleh lahko dvignemo z dodatnim vnosom organskih gnojil, s puščanjem žetvenih ostankov na njivi in setvijo strniščnih dosevkov za podor. V spodnjem grafu so prikazane vrednosti nekaterih poljščin in njihov vpliv na vsebnost bilance humusa v tleh. Največ humusa v kolobarju odnesejo z njiv okopavine, kot so krompir in silažna koruza, za dvig pa poskrbijo razne zrnate stročnice, travno-deteljne mešanice ter strniščni dosevki.
Setev dosevkov za podor ima več pozitivnih lastnosti:
- Preprečujejo izpiranje hranil v podtalje. Žita zahtevajo za dober pridelek tudi dobro gnojenje predvsem z lahko dostopnim dušikom (nitratna oblika). Zaradi plitvejšega koreninskega sistema lahko del dušika preide tudi v globlje plasti tal. Naloga dosevkov je, da ta nedostopna hranila iz globljih plasti tal počrpajo na površje in jih odložijo nazaj v tla v obliki organsko vezanega dušika. Znano je tudi, da lahko na primer ajda in facelija aktivirata trajno nedostopen fosfor, ki se največkrat veže zaradi preveč zakisanih tal.
- Varovanje tal pred negativnimi vremenskimi vplivi. Na poletni sončni pripeki drobno grudičasta struktura tal pogosto razpada. S poletnimi nevihtami na nagnjenih površinah lahko pride do vodne erozije. Prav tako ne gre zanemariti erozije vetra, ki z njiv odnaša najboljšo prst s površine tal.
- Zmanjšanje zapleveljenosti. Običajno za setev v strnišča izbiramo hitro rastoče vrste, ki s hitrim ritmom rasti prekrijejo in zasenčijo enoletne plevele in tako zmanjšujejo populacijo semena travnih plevelov v kolobarju. Hitro rastoče vrste dosevkov so ajda, oljna redkev, bela gorjušica.
- Možnost vezave zračnega dušika. Za kmetije, ki nimajo gnojil živalskega izvora, je priporočljivo, da izberejo take vrste strniščnih dosevkov, ki s pomočjo simbiotskih bakterij iz rodu Rhizobium v tleh vežejo dušik iz zraka. Med prezimnimi dosevki so to razne detelje (najpogosteje inkarnatka), grašica, med poletnimi neprezimnimi pa se v zadnjem času povečuje uporaba aleksandrijske detelje v čisti setvi ali skupaj z westervoljdsko ljuljko, ki je prav tako neprezimna hitrorastoča trava. V tujini vse več sejejo tudi grenko lupino, ki slovi po globokem koreninskem sistemu in meliorativnem delovanju.
- Več življenja v tleh. S konzervirajočo obdelavo tal pred setvijo dosevka bomo spodbudili razmnoževanje deževnikov v tleh in pripomogli k hitrejši mineralizaciji in s tem k večji rodovitnosti tal. V dobrih tleh enega hektarja njive lahko deževniki ustvarijo tudi do 5.000 km rovov.
- Večja zračnost tal. Predvsem na težjih tipih tal je zaželena setev dosevkov z globokim koreninskim sistemom (oljna redkev, meliorativna redkev, lupina, bela gorjušica), ki prodrejo z njimi pod nivo ornice ter lahko predrejo plazino. Ko čez zimo koreninski sistem strohni, v tleh ostanejo makro pore, po katerih se pretakata zrak in voda. Na ta način imamo kasneje manj problemov s stoječo vodo v glavnih posevkih. Zaradi večje zračnosti tal bo obdelava s stroji lažja, kakovost obdelave bo večja, prav tako pa so taka tla bolj prevozna tudi v neoptimalnih razmerah.
- Fitosanitarni učinek – fumigacija. Po naravni poti znižujemo raven škodljivcev in bolezni v tleh. Sejemo predvsem sorte, ki imajo visoko vsebnost glukozinatov, kot so oljna redkev, indijska gorčica, krmna ogrščica. Po zaključku vegetacije posevek zmulčimo in ga takoj zadelamo v tla. Na ta način lahko delno znižujemo tudi populacijo strun v tleh.
- Nekateri dosevki zatirajo razvoj nematod v tleh. Problema nematod se pridelovalci krompirja in vrtnin dobro zavedajo. Nematode so v Sloveniji karantenski škodljivec. K njihovemu zmanjšanju lahko pripomorejo nekatere sorte oljne redkve in bele gorjušice, ki zmanjšujejo razvoj populacije nematod. Pri tem je pomembno, da za ta namen posejemo dosevek čim prej po žetvi, ko so nematode v tleh še aktivne. V preglednici so omenjene vrste, ki zavirajo razvojni krog nematod, in vrste, ki delujejo nevtralno.
- Čebelja paša in lep izgled krajine v jesenskem času. Nekateri dosevki, ki so obenem tudi cvetoče rastline, so zelo medoviti, npr. facelija, ajda, in omogočajo bogato čebeljo pašo v poznih jesenskih mesecih.
Glede na to, da je ukrepom ozelenitve v okviru KOPOP-a namenjenih nekaj več sredstev in ti zelo dobro učinkujejo na rodovitnost tal, je dane možnosti smiselno izkoristiti.
V praksi lahko uporabimo različne mešanice dosevkov, ki jih lahko sestavimo po lastni želji. Prednost mešanih posevkov je predvsem v različni globini koreninskega sistema in s tem boljši prekoreninjenosti tal in večji učinkovitosti izrabe svetlobe, vode in hranil. V manj ugodnih pogojih se pri mešanih posevkih kompenzirajo stresni pogoji, boljša je prekrivnost tal. Spodnja slika prikazuje pomen mešanih posevkov.
Ko se odločamo za setev dosevkov za podor, je potrebno upoštevati tudi dolgoročne učinke povečevanja rodovitnosti tal in biotske pestrosti kolobarja. Setev dosevkov ima kljub dodatnim stroškom semena in dodatnih stroškov obdelave nedvomno prednost.
