Koruza za silažo
Izbor hibridov LGAN 2022
Med LGAN-hibridi izberite tistega, ki ustreza vašim pogojem pridelave, zgodnosti in načina reje. Za doseganje rejskih ciljev je bistveno pravo dopolnjevanje med kakovostno in dobro prebavljivo koruzo ter travo v optimalnih krmnih obrokih.
Koruza za silažo
LG EMELEEN
LG EMELEEN je najzgodnejši hibrid za visoko kakovostno LGAN-silažo, namenjen za pozne setve po žetvi ječmena. Daje visok pridelek silaže, ki je bogat s škrobom in prebavljivo vlaknino.
Koruza za silažo
LG 31.295
LG 31.295 je LGAN-hibrid posebno visoke kakovosti vlaknine z visoko energetsko vrednostjo za govedo, poltrdinka s posebno kakovostjo škroba v zrnju.
Koruza za silažo
LG 31.331
LG 31.331 je zgodnji trilinijski hibrid skupine LGAN FAO 320, zelo zanesljiv v pridelavi koruzne silaže. Kandidat za zamenjavo starega LGAN-hibrida LG 30.311.
Koruza za silažo
HONOREEN
Honoreen je srednje zgodnji trilinijski silažni hibrid FAO 340, zelo zanesljiv v pridelavi velike količine silažne mase.
Koruza za silažo
LG 31.377
LG 31.377 je silažni hibrid ob koncu FAO 300, visoka olistana rastlina, z velikimi storži, velika vsebnost škroba, visok DINAG.
Koruza za silažo
LG 31.459 Novo
LG 31.459 je nov silažni dvolinijski hibrid za pridelavo velikih pridelkov silaže z visokim deležem zrnja. Odlikuje ga zelo olistana in visoka rastlina z visokim deležem škroba, ki je zelo kakovosten. Hibrid, primeren za najboljše rejce mleka.
Koruza za silažo
SHANNON
Shannon je zelo visoka, dobro olistana rastlina z močnim koreninskim sistemom ter močnim steblom. Je zelo dobro odporna na poleganje.
Koruza za silažo
LG 31.479
LG 31.479 je silažni hibrid, zelo dobro olistana rastlina, z velikimi storži, velika vsebnost škroba, zelo prebavljiva silaža.
Koruza za silažo
LG 34.90
LG 34.90 je hibrid, ki po pridelku presega vse do sedaj znane silažne koruze. Poleg odličnega pridelka kakovostne koruznice ima odličen pridelek zrnja.
Koruza za silažo
LAMPARD
Lampard je pozen univerzalni silažni koruzni hibrid FAO 450, žlahtnitelja G-seed, toleranten na sušo.
PRIDELAVA SILAŽNE KORUZE 2022 V ZNAMENJU SUŠE IN VROČINE
Rezultati analiz nas še bolj spodbujajo k izbiri LGAN-hibridov s povečano prebavljivostjo vlaknine (visoka prebavljivost celičnih sten PCS = dNDF). Energija, pridelana iz vlaknine, ima večjo vrednost za prežvekovalce, če je požeta pri skupni sušini do 35 %. Če je v sušnih letih škroba v koruzi za silažo malo ali pa ga skoraj ni, je kakovostna vlaknina iz listov in stebla glavni vir za prirejo za prežvekovalce. Zato ni dvoma, da ob tako majhnih pridelkih sveže mase požanjemo rastline na njivi čim nižje, da s posamezne parcele koruze za silažo pospravimo čim več skupne energije.
Leto 2022 je bilo izjemno zahtevno za pridelavo silažne koruze, saj sta v osrednjem, zahodnem in južnem delu Slovenije suša in vročina naredili veliko škode. Rejci, ki so koruzo za silažo sejali po prvi košnji mnogocvetne ljuljke ali drugi košnji travnih mešanic, so pridelali zelo malo. Redne setve koruze na dobrih tleh so dale solidne pridelke, na lahkih tleh pa so bili posevki zelo prizadeti. Izjema je bil severovzhodni del Slovenije (Pomurje, Štajerska in Koroška), kjer so bili pridelki povprečni in so se gibali od 40 do 50 ton sveže mase na hektar. Na lahkih in težjih tleh na Gorenjskem so rejci poželi le od 15 do dobrih 30 ton sveže mase na hektar. Spravilo prve koruze za silažo se je pomaknilo v zadnjo dekado avgusta, sploh če so pridelovalci spremljali razvoj suhe snovi in niso prehitevali ali prepozno poželi presuhe koruze (do 35 % skupne sušine). Razlog za zgodnejše žetve so bile ekstremno visoke temperature, ki so pospešile hitro zorenje koruze. Na poskusnih poljih, kjer so bili razviti normalni storži, se je gibala vsebnost škroba pri 35-% skupni sušini od 30 % do več kot 40 %. Tam, kjer pa so bili storži majhni ali pa jih sploh ni bilo, so bile vsebnosti škroba že pod 15 % in malo čez 30 % pri primerljivi skupni sušini.
Analize nam kažejo, da so prizadete koruze namesto škroba (ni bilo storžev) v steblo in liste nalagale večje količine enostavnih sladkorjev, ki so kasneje pri samem procesu siliranja zmanjšali obstojnost silaž. Pridelki suhe snovi (SS) silažne mase so bili leta 2022 v povprečju 16,32 tone SS na hektar in občutno manjši od leta 2021, ko so bili 21,50 tone na hektar. Povprečni izmerjeni pridelki SS so bili leta 2021 v primerjavi z letom 2022 večji za več kot pet ton na hektar. V zadnjih treh letih je opaziti občutno zmanjšanje pridelkov koruze za silažo, kar je posledica suše. Učinkovitost krme, ki jo izračunamo na osnovi NIRS-analiz, nam s pomočjo orodja MILK+ daje podatek o količini namolzenega mleka iz ene tone suhe snovi. Zaradi zelo majhnih pridelkov suhe snovi so posledično manjši pridelki mleka na hektar. Leta 2020 je bila povprečna izmerjena prireja mleka v mreži poskusov Agrosaat na hektar 32.842 kilogramov, leta 2021 25.572 kilogramov na hektar, leta 2022 pa samo 22.626 kilogramov na hektar. Leta 2021 je bila glede na izmerjene rezultate v povprečju učinkovitost krme, zabeležene s pomočjo orodja MILK+, za skoraj 195 kg večja za eno tono suhe snovi od leta 2022, ko so bile koruze prizadete zaradi suše.
mag. Jože Mohar, RWA Slovenija
ALI STE VEDELI?
Da je na poplavljenih njivah koruze v preteklem letu prišlo do okužbe z glivično boleznijo CRAZY TOP? Gre za glivično okužbo s koruzno plesnijo (Sclerophthora macrospora), ki se pri nas pojavlja zelo redko.
Avtorica (Žerjav M., 2016) poroča, da se je omenjena bolezen pojavila v večjem obsegu v Sloveniji le leta 1999, drugače pa je večjem obsegu ni bilo zaslediti zadnjih 20 let. V preteklem letu 2023 se je pojavila na različnih območjih Slovenije. Problem je bil na težjih tleh, ki niso odcedna in je v posevkih koruze dalj časa zastajala voda. Gliva se pojavlja na številnih njivah in travnikih, vendar koruzo lahko okuži v večjem obsegu samo v zelo mokrih letih in to na izključno poplavljenih delih njiv.
Za uspešno okužbo korenin z sporami potrebuje gliva daljša obdobja, ko je zemljišče popolnoma razmočeno in voda na površju njiv stoji vsaj dan do dva. Koruza je dovzetna na okužbe od kalitve do faze 4-5 listov. Po besedah avtorice (Žerjav M., 2016) so znaki na rastlinah koruze vidni kot zamenjava metlice z listi, pritlikavost, pretirano razraščanje, koruza ne oblikuje storžev ali pa so zelo majhni, listi okuženih rastlin so grobi in razbarvani. Okužene rastline so primerne za krmo, nimajo pa storžev in tudi ne zrnja, zato ker se ne razvije.
Izkušnje rejcev
V letu 2020 smo na našem posestvu pridelovali dva hibrida. Za pridelavo zrnja na težkih ilovnatih tleh smo se odločili za hibrid TEXERO. S pridelkom smo zelo zadovoljni, saj smo dosegli povprečni pridelek na 55 hektarih, 14 t/ha suhega zrnja. Za pridelavo silaže pa smo letos posejali hibrid LG 31.479. Kot že preteklo leto smo bili tudi to sezono zelo zadovoljni tako s pridelkom kot s kakovostjo silaže. Na 45 hektarih smo dosegli 64 t/ha sveže mase.
Ukvarjamo se z govedorejo in prašičerejo. V hlevu imamo 155 glav goveje živine, od tega 65 krav molznic. Redimo bike pitance in vzrejo plemenske črede. V hlevu je tudi 15 plemenskih mater ter 150 potomcev, katere spitamo do teže 130 kg. Največ pozornosti posvečamo prehrani živali, še posebej kvalitetni osnovni krmi, zato izbiramo hibride namenjene za silažo, saj s tem dosegamo odlične rezultate v proizvodnji, posebno v kvaliteti proizvedenega mleka. Sejemo hibride s povečano prebavljivostjo LGAN: LG 31.497 ter za zrnje DKC 4717. V letu 2020 smo bili posebej zadovoljni s kvaliteto koruzne silaže ter zrnja. Lahko smo naredili veliko zalogo hrane. Z DKC 4717 smo dosegli velik pridelek ter nizko vlago ob žetvi. S semenarsko hišo Agrosaat bomo sodelovali tudi v bodoče, saj z njihovimi hibridi dosegamo, kar si vsaka kmetija lahko samo želi.
Ker strmimo k temu, da svojim živalim ponudimo kar se da najboljšo krmo, smo poskusili hibride semenarske hiše Agrosaat in tako postali njihov zadovoljni kupec. Ukvarjamo se izključno s proizvodnjo mleka, oskrbujemo 45 krav molznic in njihov ženski podmladek. Ker od koruzne silaže pričakujemo veliko vlaknine (aNDFom) in visoko prebavljivost organske mase, so ti hibridi za nas odlična odločitev. Koruzna silaža vsebuje dobro prebavljiv škrob in zelo veliko nevlakninskih ogljikovih hidratov (NFC), ki so gonilo za mlečno proizvodnjo. Letos se je glede na naše analize za silažo odlično odrezal hibrid LG 31.479. Za zrnje že drugo leto uporabljamo hibrid DKC 4717, ki ga uporabljamo za siliran koruzni drobljenec in za prodajo zrnja. Vsako leto nas prepriča z velikim donosom in zdravimi rastlinami.
Ukvarjamo se z govedorejo. V hlevu imamo 150 glav živine, od tega 55 krav molznic. Redimo bike pitance in vzrejamo plemensko čredo. Veliko pozornost posvečamo prehrani, še posebej dajemo poudarek na osnovni kvalitetni krmi, zato skrbno izbiramo hibride namenjene za silažo, saj tako omogočimo odlične proizvodne rezultate. Sejemo hibride s povečano prebavljivostjo LGAN, in sicer LG 31.479. Za zrnje smo sejali DKC 4717 in DKC 4569. V letu 2020 smo bili zelo zadovoljni s pridelkom in kvaliteto koruzne silaže in zrnja, tako smo še imeli tržne viške. Pri hibridih za zrnje je bil izredno velik pridelek, kot tudi nizka vlaga ob žetvi. S semenarsko hišo Agrosaat bomo sodelovali tudi v bodoče!
V podjetju Govedoreja Kočevje, GO-KO, d. o. o., obdelujemo 400 hektarov njiv in okrog 1.200 hektarjev travnikov in pašnikov. Naša glavna dejavnost je prireja mleka, saj redimo okrog 800 krav molznic in približno 800 glav mlade goveje živine. S semenarsko hišo Agrosaat že več let zelo dobro sodelujemo. Na njivskih površinah pridelujemo v kolobarju silažno koruzo, DTM Agrosaat 5 PLUS in Agrosaatovo hibridno rž. Vso osnovno krmo za naše živali pridelamo sami. Za silažno koruzo smo v preteklem letu pridelovali dva zgodnejša LGAN-hibrida LG 31.295 in LG 30.311. S pridelkom zgodnejših sort in kakovostjo za naše krave molznice smo bili zelo zadovoljni, saj si na Kočevskem ne moremo privoščiti poznejših sort zaradi krajše vegetacije in jesenskih časovnih omejitev v kolobarju. S semenarsko hišo Agrosaat bomo sodelovali tudi v prihodnje.
Glavna dejavnost na naši kmetiji je prireja mesa in mleka. V hlevu imamo skozi leto v povprečju 70 glav živine. Kmetija obsega 12 hektarov njivskih površin in 30 hektarov travnih površin. Ker nam je pridelava kakovostne osnovne krme zelo pomembna, namenimo od tega 5 hektarov pridelavi silažne koruze, ostalo pa pridelavi žit in travno-deteljnih mešanic. Na našem območju dobro uspeva zgodnejša koruza, in sicer FAO razredi okoli 330. Med boljšimi hibridi na kmetiji bi izpostavil koruzo LG 30.311, katero sejemo že precej let in se še vedno izkaže za najboljši hibrid po količini pridelka in dobri prebavljivosti v naših pogojih pridelovanja. Posebej pa bi v letošnjem letu izpostavil nekoliko kasnejši novi LGAN-hibrid LG 31.377 iz poskusov, ki je bil zelo dober, z odličnimi rezultati in zelo hitrim mladostnim razvojem. Zato sem mnenja, da bi lahko v prihodnosti zamenjal sedanji hibrid LG 30.311.
Naša kmetija obsega 96 hektarov površin, na katerih redimo okrog 100 krav molznic in še okrog 100 glav mlade živine. Že več zadnjih let sejemo okrog 25 hektarov silažne koruze za redno setev in precej po enem ali dveh odkosih mnogocvetne ljuljke. Že precej let je naša glavna silažna koruza za redno setev je LG 34.90. Po košnji mnogocvetne ljuljke pa sejemo zadnja leta koruzo DKC 4717, ki se nam obnese kot silaža cele rastline ali pa za siliranje zrnja in zadnje leto tudi za siliranja celih storžev. Poleti junija po siliranju ozimnega ječmena v voščeni zrelosti sejemo še zgodnejšo LGAN-koruzo. V letu 2020 je bila to LG 30.311, s katero smo bili zelo zadovoljni. Semena koruze semenarske hiše Agrosaat sejemo zaradi njihovega dobrega pridelka in večje prebavljivosti pri kravah in mladi živini.
