Lucerna, zagotovljena pridelek in kakovost
Avtor članka: Jožica Beranič, univ. inž. kmetijstva
V Sloveniji imamo velik delež trajnega travinja, ki je pomemben vir voluminozne krme za govedorejo. Travinje (trave, detelje in njihove mešanice) pa v določenem obsegu pridelujemo tudi na njivskih površinah. Razlogi za to so predvsem:
- povečanje števila govedi
- širitev kolobarja
- ozelenitev njivskih površin
- izpad pridelka zaradi suše
- pridelava kakovostnejše krme
V zadnjih letih narašča pridelovanje travinja na njivskih površinah. Če takšne njivske površine namenimo pridelovanju travinja, upravičeno pričakujemo odlične pridelke krme - tako po pridelku kot kakovosti.
Z enakimi pričakovanji je obsežno tudi vsejavanje ali dosejavanje trajnega travinja, ki je zaradi dolgotrajne neustrezne rabe (prenizka košnja, intenzivna uporaba gnojevke) botanično in kakovostno osiromašeno. Zaradi racionalnejšega gospodarjenja z organsko snovjo, ogljikom in dušikom je taka obnova ruše z ekološkega vidika celo bolj opravičena od zaoravanja obstoječe degradirane ruše in ponovne setve. Zato bi bilo prav, da bi ukrep v večji meri podprli strokovnjaki in kmetijska politika z izravnalnimi plačili.
Pomembno je izbrati primerno mešanico
V njivskem kolobarju se srečujemo le s sejanim travinjem. Govorimo torej o pridelovanju trav, metuljnic in njihovih mešanic. Slednje zaradi svoje pestre sestave zagotavljajo večjo stabilnost pridelka. Pri sejanem travinju prevladujejo kakovostne trave in metuljnice, ki so visoko selekcionirane na velik pridelek in visoko hranljivo vrednost krme. Poleg navedenega pa tudi na trpežnost, odpornost proti boleznim in stresnim razmeram.
Obdobje pridelovanja krme na sejanem travinju v njivskem kolobarju lahko traja različno dolgo - od nekaj mesecev do nekaj let. Zato je pomembno, da izberemo ustrezno mešanico, ki bo prilagojena trajanju in vrsti rabe, intenzivnosti pridelave in tipu tal. Pravilna izbira nam omogoča dokaj stabilne in zanesljive pridelke tudi v slabših pridelovalnih razmerah.
Vedno večji problem pri pridelovanju krme predstavljajo sušna obdobja v poletnih mesecih, še posebej na lažjih tleh. Na takšnih rastiščih je zato zelo priporočljivo pridelovanje metuljnic (lucerna, detelje) in deteljno-travnih mešanic (DTM). Pri slednjih lahko zaradi globokih korenin pričakujemo v sušnih mesecih predvsem pridelek, v katerem bodo prevladovale detelje; v obdobjih, ko je vode za rast dovolj, pa bo pridelek obilen tako z deteljami kot s travami. Če na sušno rastišče posejemo in pridelujemo samo trave, se kaj lahko zgodi, da v poletnem času ostanemo brez pridelka. Edina kakovostna trava, ki dokaj dobro prenaša sušne razmere, je pasja trava.
Na tleh z večjo sposobnostjo zadrževanja vlage v tleh (težja tla) nas poletne suše običajno manj prizadenejo. Na teh površinah torej lahko sejemo in pridelujemo klasične travno-deteljne mešanice (TDM). V poletnih mesecih jih lahko namenimo sušenju mrve ter v spomladanskem in jesenskem času silaži. Poleg TDM na takšnih tleh priporočamo tudi pridelovanje travnih mešanic brez detelj. Samo na takšnih z vlago zelo dobro preskrbljenih tleh priporočamo pridelavo intenzivnih travnih mešanic (mešanice trpežnih ljuljk).
Kakovost krme s travinj
Kdaj je najbolj primeren čas za košnjo? Ko se hkrati povečuje pridelek in zmanjšuje kakovost. Pri določanju optimalnega časa košnje se seveda, poleg vremenskih razmer, oziramo predvsem na parameter neto energija laktacije (NEL). S staranjem ruše se dogajajo spremembe tako v pridelku NEL (MJ/ha) kot koncentraciji - vsebnosti NEL (MJ/kg SS). S staranjem ruše se do neke meje povečuje pridelek NEL. Na drugi strani pa se s staranjem zmanjšuje koncentracija - vsebnost NEL v SS.
Pravočasna prva košnja je poglavitni ukrep pri pridelavi kakovostne krme s travinja in je v času, ko so vodilne trave v fazi latenja. V tem obdobju je rast zelo hitra, hitro narašča vsebnost surove vlaknine, medtem ko vsebnost beljakovin in prebavljivost upadata.
Pogosto se pri kmetovalcih glede prve košnje travinja v kolobarju pojavi tudi vprašanje, ali narediti eno ali dve košnji pred npr. setvijo koruze. Naredimo lahko eno s pridelkom obilnejšo košnjo, pri kateri kakovost že nekoliko upada. Če izvajamo dve košnji, bo v tem primeru pridelek posamezne košnje nekoliko manjši, vendar bosta dva, kakovost bo v obeh primerih visoka. Pridelek NEL ni absolutno merilo uspešnosti gospodarjenja na travinju. Izkoristek energije v prireji mleka je namreč zelo odvisen od koncentracije energije v obroku. Koncentracija ima še poseben pomen, ker vpliva tudi na gospodarnost reje živali, saj omogoča večjo mlečnost po kravi.
Za kakovost krme iz travinja je ne glede na število košenj, ki jih opravimo, vedno pomembno, da košnjo opravimo dovolj zgodaj, ko je ruša še mlada. Na ta način pridelamo krmo z visoko koncentracijo energije (NEL), ki se pozneje odraža v prireji v hlevu - večji mlečnosti krav.
Sodobne razvojne smernice
Pri načrtovanju pridelovanja krme na travinju in na njivah moramo slediti sodobnim razvojnim smernicam. Pri sestavljanju mešanic le-te vključujejo bolj pestro sestavo, uvajanje novih sort (npr. skrižana ljuljka za kratkotrajne mešanice v kolobarju) in prilagojenost našim rastnim razmeram. Le-to lahko prinaša zanesljive, obilne in kakovostne pridelke krme. Različne mešanice (agrosaat, agrosaat PLUS) ter velik izbor posameznih kakovostnih trav in metuljnic je osnova, ki omogoča kmetovalcu, da lahko najde ustrezno mešanico za različne namene, tipe tal, dolžino trajanja in še bi lahko naštevali. Zaradi vsega navedenega mešanice agrosaat PLUS pomenijo še bolj zanesljive, obilne in kakovostne pridelke krme s travinja.
V podjetju Agrosaat se odzivamo na povpraševanja in predloge pridelovalcev ter sledimo sodobnim razvojnim smernicam na področju travinja.
