Oljne buče na preizkusu 2011
Pridelava oljnih buč v Sloveniji se je iz tradicionalne pridelave, ko je skoraj vsaka kmetija v SV Sloveniji pridelovala nekaj arov, spremenila v profesionalno. Temu ustrezno se je spremenila tudi tehnologija pridelave. Ta se z leti prilagaja sortimentu, željam, omejitvam in zmožnostim pridelave. Pravzaprav ni posebej zahtevna, dobro pa je, da smo vendarle pozorni na nekaj dejavnikov, ki lahko odločilno vplivajo na naš pridelek.
Kljub temu, da se površine, posejane z bučami, v zadnjih letih nekoliko zmanjšujejo, so še vedno zanimiva in obetavna poljščina zaradi:
- razširitve kolobarja,
- enostavne pridelave,
- zagotovljenega odkupa,
- ekonomičnosti pridelave,
- uvajanja hibridnih buč.
Preizkušanje oljnih buč
V podjetju Agrosaat smo leta 2012 poleg številnih preizkušanj različnih poljščin nadaljevali tudi s preizkušanjem oljnih buč, s katerim smo začeli leto poprej. Preizkušanje smo izvedli v sodelovanju s podjetjem Jeruzalem Ormož, ki je v Sloveniji največji pridelovalec oljnih buč (preko 200 ha).
V preizkušanje so bile poleg sorte Gleisdorfer, ki je v Sloveniji še vedno najbolj razširjena v pridelavi buč, vključene tudi novosti v zadnjih letih, to so hibridi oljnih buč ter še ena nova sorta. Predstavljenih je bilo pet hibridov, od katerih trenutno v Sloveniji v glavnem pridelujemo GL Opal. Hibrida GL Rustikal in GL Maximal sta bila v tem letu že na razpolago in bosta na voljo v še večjem obsegu v prihodnjih letih. Prav tako nova hibrida GL Diamant in GL Global, ki ju zaenkrat še samo preizkušamo. Zanimiva je tudi novost med sortami, to je sorta GL Classic, ki je namenjena vsem tistim, ki iz kakršnih koli razlogov niso naklonjeni pridelavi hibridnih buč.
Zanesljiv in visok pridelek v vseh pridelovalnih pogojih nam vedno znova potrjuje hibrid GL Opal. Glede na rezultate preizkušanja in proizvodnje menimo, da je hibrid GL Opal še vedno najboljša izbira. Hibrida GL Maximal in GL Rustikal lahko presegata pridelke GL Opala, vendar le z ustrezno tehnologijo (izbira tal, čas spravila ...).
S preizkušanji kmetovalce seznanjamo predvsem z novostmi v sortimentu in tehnologiji. V zadnjih letih opažamo v pridelavi buč vedno večjo pridelavo hibridnih buč, čeprav še vedno ne v takšnem obsegu kot v sosednji Avstriji, kjer se hibridne buče pridelujejo na kar 90 % površin z bučami. Pridelava hibridnih buč daje višje pridelke tudi v naših preizkušanjih in proizvodnji. Prednost hibridov pred sortami je boljša tolerantnost na okužbo z rumenim bučnim virusnim mozaikom in višji pridelki, kar smo opazili tudi v naših preizkusih (glej preglednico in grafikon).
Zagotovo bo v prihodnje edino smiselno pridelovanje hibridnih oljnih buč, ki dajo v primerjavi s sortami višje pridelke in s tem več dohodka in zaslužka.
Graf: Pridelek suhih bučnic v preizkušanju
Jeruzalem Ormož SAT, Središče ob Dravi
tip tal: peščeno-ilovnata (ph 7,0), osnovno gnojenje: 200 kg kalijeva sol (60 %), založenost tal: P2O5E, K2O C, setev: 8.5.2012, medvrstna razdalja: 140 cm, sklop: 1,98 semen/m2, dognojevanje: 9.6.2012 KAN 250 kg/ha, zaščita 11.5.2012 Centium + Sucessor (pleveli) in 2.7.2012 Qudris (bolezni), vrednotenje poskusa: 6.9.2012 (ročni načina)
Sorta/hibrid | Velikost parcele (m2) | Št. buč na 25 m2 | Št. gnilih buč na 25 m2 | Št. zelenih, neuporabnih buč na 25 m2 | Pridelek/parcelo (kg) | Pridelek vlažno kg/ha | Ocena* izgub strojnega spravila (-10 %) | Ocena* izplena po sušenju (%) | Ocena* pridelek suhega semena kg/ha | Pridelek relativno |
GLEISDORFER (s) | 25 | 46 | 1 | 3 | 5,07 | 2.028 | 1.825 | 50 | 913 | 87 |
GL CLASIC (s) | 25 | 56 | 1 | 2 | 4,50 | 1.800 | 1.620 | 50 | 810 | 77 |
GL GLOBAL (h) | 25 | 64 | 1 | 6 | 6,80 | 2.720 | 2.448 | 50 | 1.224 | 117 |
GL MAKSIMAL (h) | 25 | 52 | 0 | 1 | 6,28 | 2.512 | 2.261 | 50 | 1.130 | 108 |
GL RUSTIKAL (h) | 25 | 47 | 1 | 2 | 6,09 | 2.436 | 2.192 | 50 | 1.096 | 104 |
GL OPAL (h) | 25 | 70 | 0 | 3 | 7,17 | 2.868 | 2.581 | 50 | 1.291 | 123 |
GL DIAMANT (h) | 25 | 52 | 2 | 5 | 4,94 | 1.976 | 1.778 | 50 | 889 | 85 |
POVPREČJE: | 25 | 55 | 1 | 3 | 5,84 | 2.334 | 2.101 | 50 | 1.050 | 100 |