Kako pridelujemo krmni sirek?
Tehnologija pridelovanja oljnih buč
Pripravil: Štefan Kranjec, dipl. inž. kmet.; Agrosaat, d. o. o.
Pridelava oljnih buč je razširjena predvsem v SV delu Slovenije, na avstrijskem Štajerskem, zahodnem delu Madžarske in SZ Hrvaške. V teh državah je uporaba bučnega olja v prehrani tradicionalno prisotna. Na tem območju so ustrezne klimatske razmere, predvsem pa je povprečno letno manj padavin kot 800 mm. Svetovna pridelava oljnih buč je razširjena tudi v drugih državah, predvsem na skrajno vzhodnem delu Evrope (Ukrajina in Rusija) ter na Kitajskem. Svetovno pridelavo oljnih buč lahko ocenimo na skupno 600 tisoč hektarjev in skupnim pridelkom 200 tisoč ton. Od tega pridelajo samo na Kitajskem približno 120 tisoč ton bučnic. Ogromne količine tega semena končajo tudi na evropskem trgu.
Če pogledamo svetovno porabo bučnih semen, je sledeča:
- 80 % (160.000 t) se porabi v pekarski industriji,
- 10 % (20.000 t) se predela v olje,
- 10 % (20.000 t) ostala uporaba.
Pri nas buče pridelujemo predvsem z namenom za predelavo v olje, vendar iz statističnih podatkov lahko razberemo, da so zanimive možnosti za uporabo tudi na drugih področjih.
V Sloveniji beležimo že drugo leto močan porast površin pod oljnimi bučami. Povečanje površin opažajo tudi v sosednji Avstriji, od koder tudi izvira pridelava buč golic. Iz grafov št. 1 in št. 2 je razvidno, da se pridelava oljnih buč zadnja leta izjemno veča. Zelo zanimivo je, da se kljub povečani pridelavi veča tudi cena bučnic. Vzrokov je kar nekaj. Najpomembnejši so zagotovo neurja s točo v letih 2008 in 2009 na širšem področju Avstrije in Slovenije, sporna kakovost semen iz Kitajske, povečano povpraševanje po bučnem olju … Pridelava oljnih buč v Sloveniji se je iz tradicionalne pridelave, ko je skoraj vsaka kmetija v SV Sloveniji pridelovala nekaj arov, spremenila v profesionalno pridelavo. Za tak razmah pridelave smo zaslužni brez dvoma v Agrosaatu, saj smo pripomogli k širjenju oljnice kot ponudnik izredno kakovostnega semena ter kot organizator proizvodnje s svetovanjem in odkupom pridelka.
V letu 2010 smo ob najbolj prodajni sorti v Sloveniji gleisdorfer ponudili prvič na trg tudi prvi hibrid oljne buče GL opal. Odzivi iz pridelave so zelo pozitivni. V praksi se je hibrid izkazal kot nekoliko rodnejši od standardne sorte, ima pa tudi nekoliko večjo vsebnost olja. Pomembna prednost hibridov buč pred sortami je v boljši tolerantnosti na okužbo z virusno boleznijo www.agrosaat.si | 53 rumeni bučni mozaik ter stabilnejšemu pridelku v manj ugodnih rastnih pogojih. V slabših rastnih razmerah s hibridom pridelamo več zdravih plodov na hektar kot s sorto. V grafu št. 3 podatki nazorno prikazujejo bistveno večji pridelek hibridov (GL diamant, GL opal, GL maximal in GL rustikal) v primerjavi s standardno sorto gleisdorfer. V povprečju zadnjih dveh pridelovalnih let 2009 in 2010 je bil pri standardni sorti doseaen pridelek 521 kg suhih semen po hektarju, pri hibridu GL opal pa 759 kg, kar je za 238 kg semena več na hektar. To je razlika, ki nedvomno pokrije tudi večji strošek hibridnega semena na hektar. Zaradi nekoliko večjega stroška semena pri hibridnih bučah priporočamo dosledno upoštevanje priporočene tehnologije.
V prihodnosti lahko pričakujemo večjo ponudbo hibridnih sort buč tudi na slovenskem trgu. V prodajni sezoni 2011 načrtujemo da bomo v prodajo vključili še en nov hibrid, to je GL maximal.
V praksi opažamo, da nekateri pridelovalci še vedno ne upoštevajo ustreznega sklopa. Bučno seme je pakirano v 9 oziroma 18 MK semenskih enot (tisoč zrn). Manjše pakiranje je namenjeno za pol, veliko pa za hektar pridelovalne površine. Prav tako nudimo za manjše pridelovalce manjša pakiranja v količino po 0,2kg in 1 kg. V praksi v Sloveniji najpogosteje sejemo na medvrstno razdaljo (MVR) 140 in 70 centimetrov, v Avstriji pa 210 in 140 centimetrov. Ker imajo hibridne sorte nekoliko krajše vreže, priporočamo setev na MVR do 140 cm in ne širše.
