S setvijo strniščnih dosevkov lahko izboljšamo rodovitnost tal
Zavedanje o prednosti strniščnih dosevkov, ki so vmesni člen med glavnimi posevki, je postalo nuja tudi s strani ukrepov skupne kmetijske politike na nivoju Evropske unije. Nova perspektiva spodbuja kmete za setev neprezimnih in prezimnih vmesnih dosevkov, ki zagotavljajo varovanje okolja in pitne vode ter še posebno ohranjanja rodovitnosti tal za pridelavo hrane in krme za živali skupaj z glavnimi posevki. Omejitev oranja nas spodbuja k setvi vmesnih dosevkov, ki omogočajo pokritost njivskih površin z rastlinskim pokrovom. Vmesni dosevki niso več le strošek, ampak so nujnost za zagotavljanje velikih in zdravih pridelkov hrane.
Glavne naloge vmesnih dosevkov so:
1.
Rahljanje tal s prekoreninjenostjo tal prek zime. Korenine dosevkov tako s svojo rastjo prebijejo neprepustne plasti tal (npr. meliorativna redkev iz meliorativne mešanice VITA 12), ki so lahko posledica zbitosti zaradi preobilice padavin in večje prisotnosti nadrobnejših delcev gline in uporabe težke mehanizacije ob neprimernih razmerah za izkop ali drugo obdelavo. Ko spomladi korenine propadejo in zgnijejo, pustijo v tleh prazne prostore, ki skrbijo za povečano zračnost tal. Posledice so hitrejše ogrevanje tal in izboljšan vodno zračni režim ter boljšo odpornost na sušo za glavne kulture, ki sledijo v kolobarju.
2.
Dosevki s puščanjem svoje sledi v tleh skrbijo za boj proti talnim glivičnim in bakterijski boleznim (npr. oljna redkev in bela gorjušica zmanjšuje populacijo in okužbe z belo nogo na krompirju) in še posebno prekinejo razvojne cikle škodljivih talnih bolezni (npr. fuzarioz) in zmanjšujejo razmnoževanje talnih škodljivcev (npr. križnice zmanjšujejo prisotnosti strun).
3.
Naknadni dosevki poskrbijo tudi za povečanje organske snovi v tleh in posledično povečan delež humusa, ki preprečuje izpiranje vseh hranil in še posebno dušika. Direktno vplivajo na večjo rodnost tal. Na ta račun se močno poveča mikrobiološka aktivnost tal dostopnost hranil za rastline, ki jim sledijo. Poveča se vsebnost ogljikovih spojin v razmerju med ogljikom in dušikom ter posledično izboljša struktura tal.
4.
Metuljnice iz mešanic dosevkov skrbijo za pretvorbo atmosferskega dušika v organskega, ki je po mineralizaciji dostopen rastlinam v prihodnjih letih za njimi. V poletnem in jesenskem času zelo učinkovito shranjujejo dušik iz tal in iz zraka ter ga v obliki biomase hranijo za prihodnje rastline, da se lahko pri višjih pomladansko poletnih temperaturah mineralizira. Večje količine organskega dušika so sposobne shraniti mešanice z več prisotnimi metuljnicami (npr. Agrosaat VITA 11 z aleksandrijsko deteljo).
5.
Pomrznjeni vmesni dosevki čez zimo poskrbijo za lažjo obdelavo tal spomladi in lažjo setev glavnih kultur. Te poleti tudi zato bolje rastejo. Lahko jih obdelamo s plugom ali pa samo zmulčimo in obdelamo z orodji za pripravo tal pred direktno setvijo v rastlinske ostanke. Takšen primer je neprezimna meliorativna mešanica dosevkov Agrosaat VITA 12, ki globinsko rahlja tla s koreni. Tudi izbira sort v mešanicah dosevkov je pomembna, ker nekatere prej pozebejo kot druge.
6.
Naknadni dosevki imajo spodobnost hranjenja kisika in ostalih hranil v tleh v obliki lastne biomase. Vsa pomembnejša hranila za rastline so zaradi zimske zmanjšane mikrobiološke aktivnosti podvržena izpiranju v talnico in površinskemu odnašanju z erozijo zaradi pogostih jesenskih padavin. Poleg dušika padavine spirajo in odnašajo v podtalje tudi kalij, magnezij in tudi žveplo. Dosevki so z vgradnjo hranil lastno biomaso sposobni obvarovati rastline pred izgubo tudi tam kjer je prisotnost glinenih delcev preskromna (izrazito lahka tla) ali pa je reakcija tal (pH) prenizka (kisla tla) za učinkovito vezavo hranil na talnih delcih. Tako sta sposobni shranjevati facelija (v mešanici Agrosaat VITA 11) in ajda večje količine fosforja. Facelija shranjuje in varuje pred izpiranjem organski fosfor, ajda pa je sposobna zajeti anorganski fosfor iz globjih plasti tal ter ga shraniti za rodnost in rast rastlin, ki jima sledijo v kolobarju. Tudi ostale rastline iz vmesnih dosevkov imajo sposobnost razvoja simbioze s talnimi glivami, ki zagotavljajo boljšo oskrbo s fosforjem kulturam, ki sledijo.
7.
Prezimni dosevki skrbijo tudi čez zimo za varovanje tal pred erozijo (vodno, vetrno), povečanje vsebnosti humusa v tleh in varovanje talnih organizmov v tleh. Rastline, ki ostanejo zelene preko zime vežejo hranila prav do spomladi. Nova prezimna mešanica, ki je kombinacija žita in metuljnice Agrosaat VITA 13, sestavljena iz kosne rži in ozimne grašice skrbi za trajno ozelenitev tal preko zime. Z njo pridelamo spomladi obilen zgoden pridelek zelene krme za govedo (najzgodnejšo silažo) ali pa hiter in zelo obilen pridelek biomase za bioplinske naprave. Grašica kot metuljnica poskrbi za intenzivno skladiščenje organskega dušika v tleh iz zračnega dušika v zgodnjem pomladanskem času. Takšne mešanice za zimske ozelenitve so primerne tudi za pozne setve do sredine oktobra po spravilu silažne koruze ali koruze za zrnje, so pa lahko tudi odličen predposevek pred koruzo v prihodnjem letu. Z velikimi in zgodnjimi pridelki suhe snovi so lahko učinkovite prehodne rešitve po predhodnih sušah za krmo govedi srednje kakovosti, razmeroma bogate s surovimi beljakovinami.
8.
Naloga cvetočih neprezimnih dosevkov je v jesenskem času pred prvo pozebo seveda tudi lep izgled kmetijskih površin v povezavi z zagotavljanjem jesenske paše (ajda, facelija, detelje,…) za čebele in druge koristne insekte. Dosevki, ki jih vključujemo v kolobar ne prispevajo le k zgoraj naštetim prednostim za rodovitnost tal in same rastline. Z njimi pozitivno vplivamo in spodbujamo življenje koristnih talnih organizmov (deževniki, glive…) ter mikroorganizmov v tleh za trajno rodnost tal.
Mag. Jože Mohar
