S setvijo strniščnih dosevkov lahko izboljšamo rodovitnost tal

Setev dosevkov za podor ima več pozitivnih lastnosti:

Preprečujejo izpiranje hranil v podtalje

Žita zahtevajo za dober pridelek tudi dobro gnojenje predvsem z lahko dostopnim dušikom (nitratna oblika). Zaradi plitvejšega koreninskega sistema lahko del dušika preide tudi v globlje plasti tal. Naloga dosevkov je, da ta nedostopna hranila iz globljih plasti tal počrpajo na površje in jih odložijo nazaj v tla v obliki organsko vezanega dušika. Znano je tudi, da lahko na primer ajda in facelija aktivirata trajno nedostopen fosfor, ki se največkrat veže zaradi preveč zakisanih tal.

Varovanje tal pred negativnimi vremenskimi vplivi

Na poletni sončni pripeki drobno grudičasta struktura tal pogosto razpada. S poletnimi nevihtami na nagnjenih površinah lahko pride do vodne erozije. Prav tako ne gre zanemariti erozije vetra, ki z njiv odnaša najboljšo prst s površine tal.

Zmanjševanje zapleveljenosti

Običajno za setev v strnišča izbiramo hitro rastoče vrste, ki s hitrim ritmom rasti prekrijejo in zasenčijo enoletne plevele in tako zmanjšujejo populacijo semena travnih plevelov v kolobarju. Hitro rastoče vrste dosevkov so ajda, oljna redkev, bela gorjušica.

Možnost vezave zračnega dušika

Za kmetije, ki nimajo gnojil živalskega izvora, je priporočljivo, da izberejo take vrste strniščnih dosevkov, ki s pomočjo simbiotskih bakterij iz rodu Rhizobium v tleh vežejo dušik iz zraka. Med prezimnimi dosevki so to razne detelje (najpogosteje inkarnatka), grašica, med poletnimi neprezimnimi pa se v zadnjem času povečuje uporaba aleksandrijske detelje v čisti setvi ali skupaj z westervoljdsko ljuljko, ki je prav tako neprezimna hitrorastoča trava. V tujini vse več sejejo tudi grenko lupino, ki slovi po globokem koreninskem sistemu in meliorativnem delovanju.

Večja zračnost tal

Predvsem na težjih tipih tal je zaželena setev dosevkov z globokim koreninskim sistemom (oljna redkev, meliorativna redkev, lupina, bela gorjušica), ki prodrejo z njimi pod nivo ornice ter lahko predrejo plazino. Ko čez zimo koreninski sistem strohni, v tleh ostanejo makro pore, po katerih se pretakata zrak in voda. Na ta način imamo kasneje manj problemov s stoječo vodo v glavnih posevkih. Zaradi večje zračnosti tal bo obdelava se ne izpere s stroji z dežjem obdelave 1 uro lažja, kakovost bo škropljenju večja, prav po tako pa so taka tla bolj prevozna tudi v neoptimalnih razmerah.

Fitosanitarni učinek – fumigacija

Po naravni poti znižujemo raven škodljivcev in bolezni v tleh. Sejemo predvsem sorte, ki imajo visoko vsebnost glukozinatov, kot so oljna redkev, indijska gorčica, krmna ogrščica. Po zaključku vegetacije posevek zmulčimo in ga takoj zadelamo v tla. Na ta način lahko delno znižujemo tudi populacijo strun v tleh.

Več življenja v tleh

S konzervirajočo obdelavo tal pred setvijo dosevka bomo spodbudili razmnoževanje deževnikov v tleh in pripomogli k hitrejši mineralizaciji in s tem k večji rodovitnosti tal. V dobrih tleh enega hektarja njive lahko deževniki ustvarijo tudi do 5.000 km rovov.

Čebelja paša in lep izgled krajine v jesenskem času

Nekateri dosevki, ki so obenem tudi cvetoče rastline, so zelo medoviti. Npr. facelija in odmerki čeajda omogočata vsi bogato beljo pašo v poznih jesenskih mesecih.

Nekateri dosevki zatirajo razvoj nematod v tleh

Problema nematod se pridelovalci krompirja in vrtnin dobro zavedajo. Nematode so v Sloveniji karantenski škodljivec. K njihovemu zmanjšanju lahko pripomorejo nekatere sorte oljne redkve in bele gorjušice, ki zmanjšujejo razvoj populacije nematod. Pri tem je pomembno, da za ta namen posejemo dosevek čim prej po žetvi, ko so nematode v tleh še aktivne. V preglednici so omenjene vrste, ki zavirajo razvojni krog nematod, in vrste, ki delujejo nevtralno.

Dosevka, ki zmanjšujeta populacijo nematod, sta (samo protinematodne sorte):

• OLJNA REDKEV
• BELA GORJUŠICA

Dosevki, ki delujejo nevtralno na populacijo nematod, so:

• AJDA
• FACELIJA
• ALEKSANDRIJSKA DETELJA
• GRAŠICA
• KRMNI GRAH
• LUPINA