Dosevki in rastline za krmo in zeleni podor
Pripravila: Štefan Kranjec, dipl. inž. kmet., in Jože Mohar, univ. dipl. inž. kmet., oba Agrosaat, d. o. o.
Zimska ozelenitev je zaradi spodbud kmetijske politike izpodrinila poleti cvetoče neprezimne dosevke
Poglavitna naloga naknadnih dosevkov, ki jih sejemo po spravilu glavnih posevkov strnih žit, zgodnjega krompirja in drugih rastlin, je, da v čimvečji meri izkoristijo preostanek vegetacije in življenjskega prostora. Najslabše, kar lahko naredimo našim njivam, je, da jih pustimo prazne po spravilu pridelka.
Dosevki pa morajo imeti hiter razvoj in naj dobro prenašajo neugodne rastne razmere (suše in visoke temperature), kar pomeni, da je nadvse pomembno, da dobro izkoristimo potencial posameznih dosevkov in jih izberemo glede na namen uporabe in čas setve. Paziti moramo, da nam ne povzročijo škode v kolobarju (prenos bolezni in škodljivcev) ter skrbijo za pozitivno bilanco organske snovi v tleh.
Nameni ozelenitve:
- preprečevanje izpiranja hranil (dušika) v podtalje,
- varovanje tal pred škodljivimi vplivi vremena (skorja, izguba vlage, erozija),
- pridelava krme za živali (povečana krmna osnova in zmanjšanje obremenitve krmnih površin),
- zmanjševanje zapleveljenosti (manjša poraba herbicidov),
- biofumigacija (zaplinjanje tal) ob propadanju zaoranih rastlinskih ostankov v tleh za zatiranje talnih škodljivcev (strune, nematode) in talnih bolezni (rhizoctonia, fuzarioze in druge),
- več življenja v tleh (povečana mikrobiološka aktivnost tal), izboljšanje strukture tal.
Pozitivne lastnostgi dosevkov:
- razširitev kolobarja,
- izboljšanje bilance humusa,
- boljša struktura tal,
- večja vezava vode in hranil,
- večja zračnost tal,
- zmanjšana veterna in vodna erozija,
- izboljšanje krmne bilance na kmetiji,
- bogata čebelja paša v jesenskih mesecih,
- možnost neposredne setve glavnega posevka,
- lepši izgled krajine,
- možnost uporabe biomase za pridobivanje energije.
Je ozelenitev rešitev ali težava?
V Sloveniji imamo v okrilju programa KOP pod ukrepom ZEL tako imenovano ozelenitev. Ukrep ozelenitve pa prepogosto ne daje vedno koristnih in želenih učinkov, čeprav je naravnan je k zmanjševanju obremenjevanja tal z nitrati in izboljšanju rodovitnosti tal.
Vsi, ki delamo v kmetijstvu lahko odkrito rečemo, da smo si s tem ukrepom nakopali več težav kot pa koristi. Težava je predvsem na težjih tipih tal, ko imamo posejane različne prezimne dosevke za ozelenitev in načrtujemo setev jarin (na primer koruza, krompir, buče). V spomladanskem času se vedno sprašujemo, kako obdelati njivo, da bo primerna za optimalno setev. Žal brez kompromisov ne gre.
Sprašujemo se: kdaj opraviti spomladansko oranje, ki ni nikoli optimalno; ali bomo posegli po totalnem herbicidu, ki pa pomeni dodatno obremenjevanje tal s pesticidi? Kot pika na »i« pa se v naslednjem glavnem posevku lahko pojavijo talni škodljivci, ki so se preveč razmnožili v prezimnem posevku.
Rešitev je, da začnemo vzporedno uvajati še poletne ozelenitve z neprezimnimi dosevki. Takšna praksa je znana tudi v sosednji Avstriji, kjer je možno kombinirati del površin tudi s poletno ozelenitvijo. Spomnimo se samo preteklega leta in raznih neutemeljenih obtoževanj o pomorih čebel z insekticidi zaradi škropljenih semen koruze in oljne ogrščice – ko pa je danes jasno, da insekticidi ob pravilni uporabi ne škodujejo čebelam. Vzroke za pogine čebel lahko iščemo tudi v tem, da je kmetijstvo postalo zelo intenzivno. Travnike v večini kosimo že pred cvetenjem rastlin, ki so zelo pomembna čebelja paša. Zimska ozelenitev je zaradi spodbud kmetijske politike izpodrinila poleti cvetoče neprezimne dosevke. Ti so bili v poletnih in jesenskih mesecih bogata paša za čebele. Tako je verjetno marsikatera čebela poginila zaradi podhranjenosti in manjše imunske odpornosti.
S setvijo neprezimnih – cvetočih dosevkov po žetvi žit in oljne ogrščice bomo zagotovo veliko pripomogli k ohranjanju čebeljih družin, pa tudi k zmanjšanju populacije talnih škodljivcev, večji rodovitnosti tal in zato zmanjšanju vnosa pesticidov v tla.
Cvetoče rastline za poletno ozelenitev
Oljna redkev, bela gorjušica, facelija, ajda veljajo za rastline, ki izredno hitro zacvetijo – približno že štiri tedne po vzniku. V podjetju Agrosaat se lahko pohvalimo z bogatim izborom sort teh semen. Omeniti velja ajdo sorte bamby, ki velja za zelo medonosno ajdo na našem tržišču. Rastlina je srednje visoka, kar posevku zagotavlja stabilnost, njena medovitost pa pripomore k izredno velikemu naletu čebel in dobri oplodnji, kar je osnovni pogoj za dober pridelek zrnja ajde. Omenimo, da smo v preteklem letu s setvijo semenskega posevka ajde po žetvi ječmena pridelali 1600 kg/ha zrnja ajde.
V Evropi veljata oljna redkev in bela gorjušica za kraljici med dosevki, posebno še med pridelovalci krompirja in sladkorne pese. Nekatere sorte oljne redkve kot tudi bele gorjušice zaviralno vplivajo na razvoj škodljivih organizmov v tleh (sorti oljne redkve colonel in siletina, sorti bele gorjušice maxi in amog). Za te sorte je dokazano, da zmanjšujejo prisotnost strun v tleh, še boljši pa sta protinematodni sorti (colonel, maxi), ki uničujeta nematode v tleh. Bistven je njihov učinek »biofumigacije« (zaplinjanja), ki nastane takoj po zaoravanju in z začetkom razpadanja nadzemnih delov rastlin. Ta zmanjšuje populacije talnih škodljivcev in talnih bolezni – gliv. To sta rastlini, ki v zelo kratkem času tvorita ogromno nadzemne kot tudi podzemne mase, hitro zacvetita in nudita pašo čebelam v jesenskih mesecih, ko jo najbolj potrebujejo.
Tudi in predvsem za težja tla
Predvsem oljna redkev z močnim koreninskim sistemom, kjer glavni koren lahko prodre tudi pod globino ornice, bi morala biti nepogrešljiv člen v kolobarju na kmetijah, ki obdelujejo težja tla. Dobro razvit posevek oljne redkve lahko enačimo z enakim učinkom, kot je globinsko rahljanje tal. Rastlina pomrzne pri približno desetih stopinjah Celzija pod nulo, kar pomeni, da opravlja podobno funkcijo kot prezimni dosevki. Z močnim koreninskim sistemom črpa nitrate iz globjih plasti tal kot marsikateri prezimni posevek. Tudi prezimni dosevki v času, ko temperatura pade pod nič stopinj, ne opravljajo več potrebne naloge črpanja nitratov.
Pred setvijo naslednjega glavnega posevka ostanke nadzemne mase oljne redkve ali bele gorjušice z oranjem plitvo zadelamo v tla. Z jesenskim ali zimskim oranjem poskrbimo, da bodo tla prek zime prezebla in se dobro strukturirala za naslednji glavni posevek. V globlji plasti tal ostanejo makrokapilare, ki so nastale s trohnenjem korenov in koreninic. Takšna tla so tudi spomladi bolj zračna, imajo bistveno boljšo kapaciteto za vodo in so bolj rodovitna.
Setev vmesnih strniščnih dosevkov je torej neobhodno potrebna. Obstaja več razlogov, ki utemeljujejo, zakaj je to pametno početje, in smo jih navedli v prispevku. Preteklost nas je naučila, da je neupoštevanje pravilne obdelave in setve v strnišča pripeljalo do nepremostljivih težav v pridelavi (škodljivci in bolezni), ki niso bili več rešljive niti z uporabo najbolj kakovostnih pesticidov. Še vedno je setev dosevkov in pokritost njiv z zelenim pokrovom prek cele vegetacije naravi najbolj prijazen način za trajno vzdrževanje rodovitnosti tal.